Umetna inteligenca je že postala del našega vsakdana. Morda jo uporabljajo vaši otroci ali vnuki, morda ste o njej slišali po televiziji, morda pa ste jo že sami preizkusili. Če še niste, ni prav nobenega razloga, da ne bi začeli zdaj.
Za uporabo ChatGPT ne potrebujete posebnega računalniškega znanja. Ni vam treba razumeti, kako umetna inteligenca deluje v ozadju. Dovolj je, da znate vprašati. Pravzaprav lahko ChatGPT uporabite podobno kot zelo potrpežljivega pomočnika, ki je pripravljen odgovoriti na vprašanja, pomagati pri pisanju, razlagati neznane pojme ali predlagati nove ideje.
In še nekaj je pomembno: ni treba, da ste strokovnjak za tehnologijo, da jo lahko uporabljate. Pri učenju novih stvari je pomembnejša radovednost kot starost.
Za začetek poskusite ChatGPT vprašati teh sedem stvari.
Ste dobili pismo, pogodbo, navodila ali kakšen izraz, ki ga ne razumete najbolje?
Namesto da ga pustite ob strani, lahko ChatGPT prosite za razlago.
Na primer:
»Preberi to besedilo in mi ga razloži s preprostimi besedami. Povej mi tudi, kaj je pri njem najpomembnejše.«
Lahko prilepite besedilo ali, če uporabljate različico, ki omogoča delo s fotografijami in dokumenti, dodate tudi fotografijo dokumenta.
To je uporabno pri različnih vsakdanjih besedilih – od navodil za uporabo do uradnih dopisov.
Pomembno: pri pogodbah, uradnih odločbah, finančnih zadevah ali zdravstvenih informacijah naj bo odgovor pomoč pri razumevanju, ne pa edini temelj za odločitev. Če je nekaj pomembno, preverite informacije tudi pri pristojni osebi.
Ni treba, da ChatGPT vprašate samo nekaj splošnega, kot je: »Kam naj grem na izlet?« Boljši odgovor boste dobili, če mu poveste, kaj vam je všeč.
Na primer:
»Predlagaj mi tri enodnevne izlete iz Ljubljane. Rada imam naravo, ne želim zahtevnih pohodov, rada bi si ogledala tudi kakšno zanimivo mesto. Potujem z avtom.«
Lahko dodate še, koliko časa imate, kakšen je vaš proračun in ali potujete sami, s partnerjem ali prijatelji.
Še bolj zanimivo pa je, da potem nadaljujete:
»Prvi predlog mi je všeč. Naredi mi načrt izleta po urah.«
Tako se iz enega vprašanja razvije pravi pogovor.
Odličen način za eksperimentiranje je tudi kuhinja.
Povejte ChatGPT, kaj imate v hladilniku:
»Imam bučke, jajca, paradižnik, riž in malo sira. Kaj lahko pripravim za kosilo? Predlagaj mi tri možnosti.«
Če želite, lahko dodate:
»Naj bo preprosto in pripravljeno v največ 30 minutah.«
Ali:
»Napiši mi recept po korakih, kot za začetnika.«
Tukaj se lepo pokaže, da umetna inteligenca ni namenjena samo zapletenim opravilom. Lahko pomaga tudi pri čisto običajnih vsakodnevnih izzivih.
Včasih točno vemo, kaj želimo povedati, ne vemo pa, kako bi to zapisali.
Lahko napišete nekaj takega:
»Napisala sem sporočilo prijateljici, ampak zveni malo preveč hladno. Prosim, preoblikuj ga tako, da bo prijazno in sproščeno.«
Ali pa:
»Napiši kratko voščilo za 70. rojstni dan prijatelja. Naj bo prisrčno, vendar ne preveč osladno.«
To je lahko še posebej uporabno, če vam pisanje na telefonu predstavlja nekaj težav. ChatGPT lahko pomaga oblikovati besedilo, vi pa ga nato prilagodite tako, da bo zvenelo kot vi.
ChatGPT lahko uporabite kot nekakšnega osebnega učitelja.
Na primer:
»Nauči me pet osnovnih stavkov v italijanščini, ki jih potrebujem na potovanju.«
Ali:
»Razloži mi, kako delujejo oblaki, kot da sem začetnik.«
Ali:
»Vedno sem želela razumeti, kaj je umetna inteligenca. Razloži mi v desetih minutah in brez strokovnih izrazov.«
Če nekaj ni jasno, vprašajte še enkrat:
»Tega nisem razumel/-a. Razloži bolj preprosto in s primerom.«
In prav tukaj postane uporaba ChatGPT zanimiva tudi z vidika učenja – ni vam treba čakati na naslednji tečaj ali predavanje. Učite se lahko takrat, ko vas nekaj začne zanimati.
Spletne prevare postajajo vse bolj prepričljive. Tudi zato je koristno, da se naučimo biti previdni.
Če dobite nenavadno sporočilo ali elektronsko pošto, lahko ChatGPT prosite:
»To sporočilo se mi zdi sumljivo. Povej mi, kateri deli so lahko znak prevare.«
Lahko vam pomaga prepoznati opozorilne znake, vendar velja zlato pravilo: ne vnašajte gesel, številk bančnih kartic, PIN-kod ali drugih občutljivih podatkov.
Prav tako ne klikajte povezave samo zato, ker vam je ChatGPT rekel, da je videti varna. Pri finančnih in drugih pomembnih zadevah preverite podatke pri banki, podjetju ali drugi uradni instituciji.
V času, ko lahko umetna inteligenca ustvarja zelo prepričljiva besedila, fotografije, videoposnetke in celo glasove, je kritično razmišljanje še pomembnejše. Tudi Evropska unija je zato uvedla nova pravila glede preglednosti uporabe umetne inteligence. Od 2. avgusta 2026 se uporabljajo določene zahteve, ki naj bi ljudem pomagale prepoznati, kdaj komunicirajo z umetno inteligenco oziroma kdaj so izpostavljeni določenim vsebinam, ustvarjenim ali spremenjenim z UI.
Recimo, da se želite naučiti uporabljati pametni telefon bolje.
Vprašajte:
»Rad/-a bi se bolje naučil/-a uporabljati pametni telefon. Star/-a sem 68 let in nisem zelo vešč/-a tehnologije. Naredi mi 14-dnevni načrt učenja. Vsak dan naj traja največ 15 minut in naj bo zelo preprost.«
Ali pa:
»Rad/-a bi se naučil/-a uporabljati Google Zemljevide. Začni pri osnovah in me vsak dan nauči eno novo stvar.«
Tako lahko ChatGPT prilagodi razlago vašemu predznanju, tempu in interesom.
Ne bojte se vprašati »neumnega« vprašanja.
Morda je največja ovira pri učenju novih tehnologij strah, da bomo naredili kaj narobe.
Pri ChatGPT tega strahu ni treba imeti. Če ne razumete odgovora, vprašajte še enkrat. Če je odgovor predolg, recite: »Skrajšaj.« Če je preveč zapleten, recite: »Razloži bolj preprosto.« Če vam odgovor ni všeč, povejte, kaj želite drugače.
Lahko se celo pogovarjate z njim kot z učiteljem:
»Ne razumem. Pojdiva še enkrat od začetka.«
To je pravzaprav ena največjih prednosti takšnega orodja – pri učenju lahko napredujete v svojem tempu.
Umetna inteligenca ni nadomestilo za človeka
Pri vsem navdušenju nad možnostmi pa velja tudi nekaj previdnosti. ChatGPT se lahko zmoti. Njegovi odgovori niso vedno pravilni, zato pomembnih zdravstvenih, pravnih ali finančnih odločitev ne sprejemajte samo na njegovi podlagi.
Še posebej pri zdravstvenih vprašanjih je lahko koristen za razumevanje informacij in pripravo vprašanj za zdravnika, ne pa za postavljanje diagnoz.
Najboljši način uporabe je zato preprost: umetno inteligenco uporabljajmo kot pomočnika, ne kot nezmotljiv vir resnice.
Učenje nima roka uporabnosti
Morda je prav to najlepši del zgodbe o novih tehnologijah. Učenje se ne konča z zaključkom šole, diplomo ali upokojitvijo.
Vseživljenjsko učenje pomeni tudi to, da pri 65, 70 ali 80 letih še vedno ostajamo radovedni, preizkušamo nove stvari in iščemo načine, kako si olajšati življenje.
Ni pomembno, ali se učimo tujega jezika, uporabe pametnega telefona, fotografiranja, kuhanja ali umetne inteligence. Vsakič, ko se naučimo nekaj novega, širimo svoje možnosti.
Zato naj bo prvi korak preprost. Odprite ChatGPT in napišite vprašanje, ki vas je že dolgo zanimalo.
Ni pomembno, koliko ste stari. Pomembno je, da vas še vedno kaj zanima.
Članek je bil napisan v sklopu projekta »Ozaveščanje za VŽU«, ki ga vodi Andragoški center Slovenije, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
